Paula Hawkins
Ne dosega Dekleta na vlaku. Preveč ljudi je,
ki pripoveduje zgodbo. Najbrž zato je na začetku pripoved razstavljena, šele
proti koncu se razvije v zgodbo, ponekod premalo verjetno. Po zataknjenem
označevalnem listku sklepam, da je bralec pred mano knjigo nehal brati na 156
strani. Jaz sem jo prebrala do konca, a priznati moram, da nekje do dveh
tretjin bolj počez.
Še novo slišanje tišine – »V ušesih mi je
brnela tišina«. Nekje v knjigi sem prebrala o nekem novem pogledu na sreče, pa
kljub iskanju nisem več našla.
Ni komentarjev:
Objavite komentar