Svoboda

Johnathan Franzen

Freedom. Razgibana zgodba o življenju neke družine v ZDA, kot si jo lahko predstavljamo tudi iz ameriških filmov in romanov, a ne tako ekstremna v izvedbi, kot je na primer American Beauty ali pa Rothova Ameriška pastorala. V enem majhnem delu spomni tudi na Kerouacev On the Road (ko je šla Patty na pot z Richardom Katzem). Knjiga je zajetna, roman je dolg, poglavja tudi. Spet sem pomislila na to, kar je potrdil eden izmed pisateljev v svoji knjigi (ne spomnim se kateri), da je honorar odvisen od števila strani. Verjetno pa se življenjske zgodbe družine z opisom zgodbe prednikov in nekaterih sosedov ne bi dalo zapisati krajše. Franzna sem se sicer lotila z določeno mero skepse, ker, moram priznati, pri Popravkih nisem uspela preko prvih strani. Pa je zgodba lepo tekla, s polno domislic, ki opisujejo stanje in je dala kar nekaj duševne hrane. Morda so nekateri opisi, na primer o Walterjevih okoljskih prizadevanjih preveč ekstenzivni, včasih tudi nekoliko ljubiteljsko strokovni, posebej zato, ker naj bi bil strokovnjak in je temu posvetil svojo profesionalno kariero. Pri okoljski strokovni problematiki se namreč kaj hitro opazi, kdo je tematiki priučen in ni stekla po njegovih žilah s študiozno preučitvijo sestavin okolja, njihove medsebojne povezanosti, delovanja ekosistemov, vplivov človekove dejavnosti, pa tudi filozofskih vidikov povezanih z naravo in okoljem. Poleg tega pri tej tematiki na drugi strani lahko zmotij tudi pretirano čustveno in premalo zs podatki in argumenti pogojena aktivistična dejavnost, ki je gotovo potrebna za osveščanje nestrokovnjakov, nima pa z vsebino prav dosti osnovanih povezav.

V romanu lahko iščemo in najdemo tudi pomisli o svobodi, o kateri pravzaprav govori preko zgodbe in opisovanja načina življenja po ameriško, katerega bistvo naj bi bila svoboda. To poskuša povzeti tudi misel na ovoju knjige: »Toda, kar je za nekoga svoboda, je lahko že za njegovega najbližjega nesvoboda in zatiranje. Svoboda je razkošna freska današnjega časa …« Izpostavljen je tudi izsek iz knjige »Ampak tako je zato, ker so svobodni, je rekel Joey. »ali ni to bistvo svobode? Pravica, da misliš, kar hočeš? Hočem reči, priznam, da je včasih prav nadležna.« To je pravzaprav samo zunanja podoba svobode. Torej svoboda, ki nam opredeljujejo drugi, ali pa si jo omejujemo sami zaradi drugih. Svoboda je tudi notranja. Torej tista, ki si jo omejujemo sami oz. smo se zaradi prtljage preteklosti, ki jo nosimo s seboj, znašli ujeti vase. Svoboda je tudi sposobnost osvoboditi se notranjih spon. Ali nekaj takega.

Patty (po petdesetem v iskanju smisla) "Postala sem ena tistih žensk, ki imajo en kup dela, da so videti OK."

Zanimivo je tudi razmišljanje, ki sem ga zasledila nekje v knjigi, ampak žal med 719 stranmi ne najdem več citata, ko razpravljajo o mladini, išče takšen modus vivendi, da jim ne bi bilo treba »delati«. Zelo ozko gledanje na delo, ki je v tem pomenu samo delo, ki ga sodobna zablodela ekonomistično liberalna družba vrednoti samo z zaslužkom v denarju. Ostalo naj ne bi bilo delo, le hobi. Torej umetniki, ki trdo »delajo«, da bi prišli do svoje perfekcije in družba tega dela ne vrednoti tako, ne delajo. Ali kaj? Naslednja knjiga, ki jo bom vzela v roke bo Ordinova Koristnost nekoristnega. Družba bi tovrstne stvaritve lahko vrednotila vsaj po užitku, ki ga prinaša prejemnikom. A kultura naj bi bila verjetno kar zastonj.

V knjigi najdemo podobne nenavadne povezave, kot se nam lahko zgodijo tudi v realnem življenju. Na primer med metronomom in ne dobro idejo. "Vaditi moraš z metronomom," ji je povedal Richard. Ali imaš metronom?" "To je bila res slaba ideja," Je rekla Eliza. Se opravičujem bralcem, a to povezavo bo razumel le eden, kvečjemu morda dva izmed njih. Sem jo zapisala bolj sebi pro memoria.

"Katz je lahko videl, da je Patty v navidezno naključnem meandriranju življenja, ki mu ga je Walter pravkar opisal,…". Ta del sem si zapisala zaradi pojma meandriranja, ki sem ga srečala pri Debeljaku in enkrat povzela v nekem svojem sanjarjenju. Ne vem, če je bil prevajalec Jure Potokar, ki je sicer odlično prevedel roman, navdihnjen z istim mojstrom peresa.

"In zato ugibam, da si že imel izkušnje, da so te razočarali ljudje, ki niso tako bistri kot ti. Ljudje, ki niso samo nezmožni, ampak nenaklonjeni priznavanju določenih resnic, katerih logika je tebi samoumevna. Za katere se ti zdi, da jim sploh ni mar, da je njihova logika napačna. Si bil kdaj tako razočaran?"

" Achtung Baby, U2, v uvodnem komadu Zoo Station, kjer Bono priznava, da je pripravljen na vse, da je pripravljen na sunek. »I'm ready, I'm ready for the push, In the cool of the night«