Sladki četrtek

John Steinbeck

Sweet Thursday. Neke vrste nadaljevanje Ulice ribjih konzerv. Isti junaki, enaka manira pisanja, le da se zgodbe dogajajo naprej. Nekaj odlomkov, (ki ne rabijo komentarjev).

»Ko sta bila s kosilom pri kraju, se je Doc zleknil na borove iglice in se zapredel v čudovit mir. Zrak, mehka preproga iglic, vonj alg in bora in yerba buena (op. meta), glasba morskih valov, ki je udarjala v zvenenje vetra med borovimi iglicami, prijetno poln želodec – vse to je spletlo okrog njega puhasto mrežo zadovoljstva.«

»Je bil to samo sen? Ste si jo ustvarili v mislih?« »Ne vem. Ampak, če je bila plod moje domišljije, sem ponosen, da se lahko domislim česa tako lepega. Kaj bi radi?«

»Nekateri dnevi se že spočnejo odurni. Od prvega svita naprej niso vredni pol hudiča, ne glede na to, kakšno je vreme, to je splošno znano. Nihče ne ve, kaj je krivo, da je tako, toda na tak dan se ljudem preprosto upira vstati iz postelje in se spopasti z dnevom, ki je pred njimi. Ko jih služba ali lakota končno izbeza izpod odeje, ugotovijo, da je dan natanko tako ušiv, kot so že naprej vedeli.«

»Veš, kadar se moški zaljubi za žensko, je zaljubljen v nekaj, kar je v njem samem in nima z njo  prav nikakršne zveze. Mogoče ga spominja na mater, ali pa je temnolaska in on se boji svetlolasih, mogoče si želi, da bi bil tako kot kdo drug ali pa ni natanko prepričan, da je res dedec in hoče to dokazati.«

»Neredko se dogaja, da zjutraj, ko smo vse dobro prespali, nenadoma brez težav ugledamo rešitev za zadevo, ki je bila prejšnji večer videti še nerešljiva.«

»Ne bi mogli natanko trditi, da se značaj izoblikuje v težavah, ker v velikih težavah značaj prav tako pogosto tudi propade.«

»Ne bo dva meseca, ko se bo sprevrgla v varuhinjo domačega ognjišča. In kaj bo potem s tvojo prostostjo?«