Eleganca Ježa

Muriel Barbery

Dve zgodbi v eni hiši. Nekoliko drugačna hišnica. Drugačna namreč, od stereotipa, ki ga imamo v podzavesti shranjenega za hišnico. Načitana občudovalka umetnosti, namenoma skriva svojo razgledanost in se pretvarja, da je običajna preprosta hišnica. In neobičajna najstnica, odločena, da si iz protesta vzame življenje. Ne ustrašite se. Zgodba je optimistična, polna domislic, ravno pravšnja za nas gospodinje.  Tudi haiku.

Za zvezdami se gnati

v okrogli posodi za zlate ribice

pristati

Otok

Meša Selimović

Zdaj šele spoznavam, da nam je dedek podaril veliko knjig. Kako je vedel, da je to najlepše darilo, ki ostane za vedno. Jaz jih imam nekaj z njegovim posvetilom, pred kratkim pa mi je mama ponudila za branje eno, ki jo je dobila od njega za god dve leti po izidu. Sama je v knjižnici gotovo ne bi našla, v knjigarni pa del tega bosanskega avtorja skoraj zagotovo več ni. Všeč mi je tudi datum njegovega rojstva.

Otok simbolizira omejenost. Na otoku se dogajajo kratke zgodbe, ki so in niso povezane med seboj. Zanimiva je že prva, o že dolgo poročenem paru s svojimi navadami, delitvijo nalog, vsakodnevnimi prepiri, ki to niso. Kako domače zveni to. »Zakaj se spet kregata?«. »Saj se ne kregava«. 

V zgodbah najdemo razmišljanja tega jugoslovanskega filozofa, oprta na predhodnike. 

"Pazite še enkrat: na eni strani vaša močna organizacija, ki bi lahko prinesla srečo vsemu človeštvu, na drugi pa nekoristen stari mandarin, čigar obstanek ovira mogočo splošno srečo. Torej? Ali naj umre ali živi stari mandarin?".

"Ali podarja glasbo sebi in svojim nedoločenim željam? Ali tistemu, ki želi poslušati? Je sreča želenje ali dajanje?"

Prav zadovoljna sem, da sem jo prebrala.

Na klancu

Ivan Cankar

Nekega večera pred kakšnim letom sem spet odprla knjigo, ki smo jo, malodane vsi iz naše generacije, morali predelati že v gimnaziji. Morda celo v osnovni šoli. Takrat gotovo nisem bila zrela za takšno čtivo, ker sem Cankarja dojela kot težko branje, ki ni pritegnilo mojega iskrenega zanimanja. Spominjam pa se, da sem enkrat v študentskih letih na policah knjižnice sama našla neke črtice tega velikega slovenskega pisatelja. In naravnost uživala sem v njegovem načinu opisovanja in zgodbah, ki jih je pričaral pred menoj. Brala sem jih v senci dreves pod Cekinovim gradom v Tivoliju. Polna mladostne očaranosti sem ugotovila, da Cankar niti ni tako utrudljiv. Sploh pa v teh mojih kasnejših letih, ko še bolj cenim skrbno izbiro besed in lepo zapisane povedi v materinem jeziku. Zato sem se z zanimanjem potopila v težko in ponižno življenje na klancu. Na robu preživetja. Se še spomnite Francke, ki je tekla za vozom? 

Darilo števil

Yōko Ogawa (小川 洋子 Ogawa Yōko)
The Hauskeeper and the Professor (Hakase no ai shita sūshiki, 博士の愛した数式,)
Kaj je skupnega številom 6, 28, 496, 8128, 33.550.336? Ne veste? To so popolna števila. Kaj je lastnost, ki jih določa kot popolna? Poiščite si v tej knjigi. In katera so obilna in katera nezadostna? Tudi na to in mnoga druga vprašanja, povezana s števili, najdete odgovor vpleten v toplo zgodbo o Profesorju, matematičnem geniju, ki mu seže spomin vedno le osemdeset minut nazaj, njegovi gospodinji in njenem desetletnim sinom. Zgodba se dogaja na Japonskem, čeprav si jo prav lahko predstavljamo kjerkoli v belem svetu. Življenje ima podobno obliko, ne glede na barvo.

 Kaj pa je tole?   

Dnevnik Hijacinte Novak

Aleksinja Kermauner

Prav osvežujoče je včasih prebrati tudi kakšno drugačno zgodbo tega časa iz naših logov. Za sprostitev, brez napornih misli in z vsakdanjo zgodbo. Morda me je potegnila tudi zato, ker sem jo prebirala v času, ko smo tudi pri nas doma imeli odraščajoča dekleta. Tako kot Hijacinta. Spominjam se, da je vsaj ena izmed njiju knjigo v treh delih z zanimanjem prebrala. Čeprav navdahnjena z Bridget Jones, je zgodba povsem drugačna.