Erica Johnson Debeljak
Virgin Wife Widow Whore
To je knjiga na katero sem v knjižnici
čakala najdlje. Mislim, da vsaj pol leta. Začela sem kot 53 na čakalni listi in
se zelo počasi približevala cilju. Pri drugih knjigah gre hitreje, verjetno
imajo po več izvodov. Tu pa je šlo počasi, kot da imajo samo enega. Knjigo pa sem čakala z velikim pričakovanjem.
Ker sem želela na nek način sočutiti z Debeljakovo, kako je preživljala te
težke čase. Ker mi je bilo blizu pisanje Aleša Debeljaka. In predvsem ker tudi
jaz nisem verjela govoricam, da je življenje končal namenoma. Bila sem
zgrožena, kako so ljudje poznavalci že takoj po vest o nesreči začeli širiti svojo
resnico. Res neverjetno, kako kruti so ljudje, predvsem tisti, ki se imajo za
bližnje prijatelje, znance. S kakšno pravico? Tudi, če bi bilo res kar so si
domislili, zakaj ne pustijo ljudem njihovih intimnosti. Tako njega, kot njegove
bližnje, da bi lahko žalovali v krogu svojih misli in občutkov.
Težko bi kaj dodala kratkima ocenama
na platnici knjige. Res je tudi, kar piše Drakulićeva, da se tudi v modernih
družbah pogled na vdove, ločenke, matere samohranilke ni kaj dosti spremenil.
Ne samo družbe širše, ampak tudi ožjega kroga navideznih prijateljev in drugih
puritancev.
Pisanje me je čustveno vpotegnilo, gotovo
zaradi odkrito napisanega doživljanja iz prve roke. Močna zgodba. Najbolj
neposredne so lahko zgodbe iz prve roke v času doživljanja. Neko posebno težo
so prinesle tudi primerjave iz bibličnega, mitičnega in literarnega sveta.
Hvala avtorici za pogum!
Tokrat bo blog brez citatov, ker je
knjigo treba prebrati v celoti, da razumemo njeno sporočilo. Morda samo tale, ki
ni tako povezan s sporočilnim bistvom: »Vera brez dvoma nima smisla.«
P.S. Klub temu, da se slovenski prevod
naslova rima, morda whore ne bi
prevedla v prasico. Prasica ima še dodatno negativno konotacijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar