John Green
An Abundance of Katherines
Morda bi
bil bolj na mestu prevod naslova, ki bi bil bliže originalnemu in nakazoval
obilje Katarin. Je roman poln domislic in duhovitih miselnih prevalov, a kljub
temu ni zadržal moje pozornosti do kraja. Nekje vmes sem začela brati po
diagonali in se zadržala samo še pri zadnjem poglavju. Saj najbrž sem kaj
domiselnega tudi izpustila, ker je vse od devetnajstih Katarin, preko izmišljenega
a tipičnega Gutshota v Tennesseeju in groba prestolonaslednika Ferdinanda, pa
do poskusa razlage ljubezni z matematičnimi formulami precej zanimivo. (Op. Pri
Gutshotu je zanimivo tudi to, kar sem prebrala v nekem blogu prebivalca iz Tennesseeja,
da je do dveh tretjin prebrane knjige mislil, da je kraj resničen. Najbrž je to
možno samo pri Američanih.) Najde pa se tudi kakšna bolj resna misel, kot je
Demokritova: »Človek povsod krivi naravo in usodo, vendar je njegova usoda
večinoma le odmev njegovega značaja in strasti, napak in slabosti.« Sicer pa
sem mestoma dobila asociacijo na Projekt Rosie, na otroško izvedbo On the Road
ali pa na Sheldona, še najmanj pa na prejšnji prebran Greenov roman Krive so
zvezde, ki je, razen tega, da gre za mladino, povsem drugačen.
Omenja tudi
Lesket v gozdu. Asociacija na
izmišljen odlomek iz romana A. Selinko, Désirée, ki je nastal v otroški domišljiji, da bi nekega zimskega popoldneva v
gorski vasici vzbudil pozornost v roman zatopljenih staršev. »Žitni bilki sta
se tako lesketali, da je razbojnik prišel zraven.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar