Cormack
McCarthy
No Country
for Old Men. Kar piše v Rugljevi spremni besedi na koncu, zagotovo drži. O
opuščanju ločil, specifični rabi dialoga, prikrivanju predzgodovine glavnih
junakov, mojstrstvu opisov divjine, nasilju in orožju, moškem romanu in
mešanici žanrov. Kljub tem, da naj bi šlo za moški roman, kjer za ženske naj ne
bi bilo veliko prostora, sem ga, tudi na moje začudenje, z veseljem prebrala.
Zgodba kot taka namreč ni prav po mojem okusu. Streljanje, mafija, lov za
človekom, policija. A vse skupaj je zastavljeno dramatično in povezano v tekočo
in napeto zgodbo z vmesnimi razmišljujočimi vložki. Po naslovu sem pričakovala
kakšno refleksijo o starejših, pa je razen obiska pri starem stricu ni bilo.
Imela sem namreč to prednost, da filma še nisem videla in so se moja
pričakovanja vrtela le okoli naslova knjige.
Sestrične in bratranci, upam, da vas vejice niso
preveč motile. Če vam bi bilo laže, je možna interpretacija, da bi lahko šlo za
neke vrste polisindetonsko sintakso, a brez veznikov, kjer se hkrati pojavlja
tudi pretirana uporaba vejic. Skratka lahko bi rekli, tale sestrična ne zna
postavljati vejic. Opomba: Odstavek se nanaša le na prave sestrične in
bratrance, ne tiste, ki si jih je omislilo družbeno okolje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar