nedelja, 15. november 2026

Moje leto počitka in sprostitve

Ottessa Moshfegg

My Jear of Rest and Relaxation. Najbrž se res zgodi v tem času, če ni vsebine življenja in so odnosi izpraznjeni. In še to, kar bi ostalo, gre z enajstim septembrom.

Pod tem naslovom sem pričakovala vse kaj drugega. Nekaj sproščujočega in morda o tem, kako si narediš svobodno leto. Me je pa pisanje zaradi vzdušja v knjigi mestoma spomnilo na Vse tja do reke Elizabeth Gilbert.

Na koncu se je razjokala zaradi svoje matere. »Sploh se ne morem več pogovarjati z njo kot nekoč. Tako sem žalostna. Tako zapuščeno se počutim. Zelo zelo osamljeno se počutim.«

Déjà vu. Doktorica Tuttle mi je potrdila, da to ni nič neobičajnega. Ni bila dobra zdravnica. Našla sem jo v telefonskem imeniku. »Ujeli ste me v pravem trenutku,« je rekla, ko sem jo prvič poklicala. »Ravnokar sem pomila posodo. Kje pa ste dobili mojo številko?« Déjà vuJ


Če si bister, bogat ali srečen,

morda zaobideš človeške zakone,

a notranjih zakonov duha

in zunanjih zakonov narave

ne zaobide nihče,

ne, prav nihče …

Volk, ki živi v Lindseyu, Joni Mitchell 

(ne preveč prijetna pesem, trenutno ne najdem pravega izraza, ki bi jo opisala)

https://www.youtube.com/watch?v=ZP7QDLFCUyY

Ni komentarjev:

Objavite komentar