V tvoji koži

Jojo Moyes

Someone else's shoes. Čeprav je prav pri enem izmed romanov te avtorice moja prijateljica enkrat omenila, da ima slabo vest, če bere tovrstno literaturo, da ima občutek, da zapravlja čas, ki bi ga lahko uporabila za kaj bolj vsebinskega v življenju, vsake toliko pride prav tudi sprostitev v tej obliki. So obdobja, ko je laže biti nekoliko bolj pasiven in brati manj zahtevna besedila. Moyesovi sicer zgodba dobro teče in je bolj berljiva od običajnih pisateljic romanov s preprostejšo vsebino. Zna vzpostaviti neko sproščeno napetost zgodbe, čeprav je konec nekako predvidljiv.

»Sam je strmela v strop, po katerem se je počasi razlivala svetloba, in delala dihalne vaje, kakor ji je svetoval zdravnik, da se ji ne bi zgodnje jutranje misli nad glavo zgostile v ogromen temen oblak. Vdihuj do šest, zadržuj do tri, izdihuj do sedem. Zdrava sem, si je prigovarjala v mislih. Moja družina je zdrava. …«

»Mogoče bi morala pomisliti na vse stvari, ki jih v svojem prejšnjem življenju nisi marala, in si reči: V redu, to je priložnost, da začnem znova. Popolna svoboda. Brez vezi. Mogoče lahko uresničim sanje. Mogoče boš nekega dne še srečnejša kot prej.«

(145)