Carsten Henn
Der
Buchspazierer. Za branje tega romana bi bilo potrebno nekakšno ležerno
razpoloženje, kar pa meni ni uspelo. Se je lepo začelo, potem pa sem kmalu
začela brati po diagonali in končala nekje na polovici.
Carsten Henn
Der
Buchspazierer. Za branje tega romana bi bilo potrebno nekakšno ležerno
razpoloženje, kar pa meni ni uspelo. Se je lepo začelo, potem pa sem kmalu
začela brati po diagonali in končala nekje na polovici.
Valérie Perrin
Changer l'eau des
fleurs.
»Nič
ni lepšega, kot skozi slamnik videti nebo. Rad ga gledam skozi luknje, ne da bi
me motilo sonce.« Kot komorebi.
Dajanje
na stran. »Te kozarce lahko zdaj hraniva najmanj štiri leta. Ampak veš, da vsi
ti ljudje, ki počivajo tukaj pod rušo, so ves čas nekaj dajali na stran, a kaj
jim je to pomagalo? Midva ne bova čakala, ampak bova en kozarec odprla že
nocoj.«
V
življenju so pomembne stvari. Se vedno trdno držati svojih načel? Spremeniti
pogled na določeno stvar? (419-421)
»… se
je Philippe spomnil najlepših trenutkov svojega življenja, ki jih je preživel z
njima. Trenutkov, ko se je počutil zares ljubljenega in varnega. Trenutkov, ko
ni od njega nihče ničesar pričakoval.«
Vesna Milek
Zanimivo
branje o znanih osebnostih, ki so živeli in ustvarjali v Parizu. Milekovi
beseda lepo teče.
Jojo Moyes
Someone else's
shoes.
Čeprav je prav pri enem izmed romanov te avtorice moja prijateljica enkrat
omenila, da ima slabo vest, če bere tovrstno literaturo, da ima občutek, da
zapravlja čas, ki bi ga lahko uporabila za kaj bolj vsebinskega v življenju,
vsake toliko pride prav tudi sprostitev v tej obliki. So obdobja, ko je laže
biti nekoliko bolj pasiven in brati manj zahtevna besedila. Moyesovi sicer
zgodba dobro teče in je bolj berljiva od običajnih pisateljic romanov s
preprostejšo vsebino. Zna vzpostaviti neko sproščeno napetost zgodbe, čeprav je
konec nekako predvidljiv.
»Sam je strmela v strop, po katerem se je
počasi razlivala svetloba, in delala dihalne vaje, kakor ji je svetoval
zdravnik, da se ji ne bi zgodnje jutranje misli nad glavo zgostile v ogromen
temen oblak. Vdihuj do šest, zadržuj do
tri, izdihuj do sedem. Zdrava sem, si je prigovarjala v mislih. Moja
družina je zdrava. …«
»Mogoče bi morala pomisliti na vse stvari, ki
jih v svojem prejšnjem življenju nisi marala, in si reči: V redu, to je
priložnost, da začnem znova. Popolna svoboda. Brez vezi. Mogoče lahko uresničim
sanje. Mogoče boš nekega dne še srečnejša kot prej.«
(145)