Uporni bicikli

Brina Svit

Pripoved teče v nekoliko sanjavi maniri pisateljice. Rada jo berem. V zgodbi so prepletena čustva, odnosi in percepcija občutenj pri vrnitvi in bivanju v Ljubljani. Klopca za razmišljanje, sanjarjenje, občutenje pri Trgu francoske revolucije.

Gen za dvom

Nikos Panajotopulos

Tο γονίδιο της αμφιβολίας. Niti ZF, niti psiho zgodbe mi niso prav blizu. Oboje zaradi neke negotovosti in mistično grozljive prihodnosti s kontrolo nekoga, ki vodi družbo ali posameznike. In ta nekako združuje oboje. Vzdušje me spominja na tisto v Časovnem zaklonišču Gospodinova. Kam vse lahko zabredejo fiktivne zablode posameznikov.

Prihodnost, v kateri smo vsi "rangirani" po nadarjenosti - RTV SLO

Divjakinja

Barbara Pešut

Nekoliko posebna, enostavno berljiva knjiga, ki nas prestavi v svet brez vsakdanjih obremenitev odnosov z ljudmi in današnjega načina življenja v urbanem okolju. Vsak od nas bi rabil kaj takšnega od časa do časa. Reset.

Gorska roža.

Poletje v gostilni

Lara Paukovič

Prijetno presenečenje. Na knjigo sem v knjižnici naletela slučajno, ker tokrat nisem imela spiska, pa tudi izbira na polici najbolj branih ni bila po mojem okusu. Zato sem šla med knjižne police in naletela na tole. Je ena tistih knjig, ki me je vpotegnila v branje od začetka do konca. Dobro in spretno pisanje, pravzaprav sploh ne zgodba, ampak detajli v pisanju. Tudi pisateljica je imela podobno izkušnjo: »Ne vem, kdaj sem roman prebrala izključno zaradi zgodbe – vedno prevladajo druge plati. Dogaja se tudi, da me med branjem zalotijo detajli, ki z razvojem v knjigi nimajo neposredne povezave.« Tudi dialogi v narečju me niso zmotili (običajno me – kot na primer poskus prevoda siciljanščine v sicer prevodu iz italijanščine, včasih pa celo odvrnejo od branja). Duhovito opisuje kulturne razlike med dvema narodoma, včasih situacije intelektualno obrazloži s citati Prousta, Seneke ali latinskih rekov.

Nasvet: Aliena ne cures.

Kako izgoreti

Aljoša Bagola

In vzeti življenje v svoje roke. Nekako gre bolj za neke vrste priročniško knjigo, v kateri se prepletajo biografske vsebine z opisovanjem vzrokov in poteka izgorevanja in nasvetov, kako prebroditi to stanje oz., kako se mu morda izogniti. Pravzaprav sem imela ves čas branja občutek, da je zapisovanje bilo terapija pri soočenju z in premagovanju izgorelosti. Kakorkoli že je knjiga nastala, sem jo z veseljem prebrala. Dobrodošla mi je bila tako za nekatere lastne primerjave, kot tudi z nasveti, kako bi se morali spoprijemati z nekaterimi izzivi, ki nam jih prinese življenje.

Ne! Je moč

Aljoša Bagola

Kombinacija ugotovitev raziskovalne in motivacijske literature ter lastnih izkustev o tem, kako postaviti meje, postaviti sebe na prvo mesto in tako bolj kvalitetno živeti svoje življenje.

Kleopatra: Naj se zgodi

Vesna Milek

Najprej o branju. Na začetku me zgodba ni vpotegnila, preveč dejstev, sem si rekla. Premalo zgodbe. Potem pa se na spletu nekoliko obnovila zgodovino starega Egipta in Rima iz časa Julija Cezarja. Posebej sem se posvetila Kleopatri, spomin mi je prebudila tudi Berenike zaradi povezave z zgodbo o njenih laseh. In branje mi je steklo, posebej ker je pisano z vidika Kleopatrinih občutij.

»Strast filozofske ideje: vzdrževati distanco do vsega, kar nas obdaja. To je postala najina igra.«

»Vse je treba zapisati, vse, kar doživljamo, vse, o čemer razmišljamo, vse, kar odkrivamo. Kdo ve, morda bo nekomu v prihodnosti, ko naju ne bo več, to veliko pomenilo, nekaj, iz česar se bo lahko učil, je govoril zadihano in njegov lepi deški obraz je bil v neskladju z njegovimi mislimi in besedami.«

»Če bi bilo življenje predvidljivo, ne bi bilo več življenje, izgubilo bi barve in okus.« Podobna misel, kot tista, ki izvira iz Borgesovega razmišljanja o nesmrtnosti.

»Pokimala sem in nisem rekla ničesar. Tudi to je diplomacija, sem mislila. Diplomacija je pretvarjanje in laž.«

»Biti v nenehnem stanju mirnosti in notranje radosti, ne glede na zunanje okoliščine.« Sosigenova skrivnost.