Jennie Allen
Geto ut of your
head. S
podnaslovom Kako ustaviti vrtinec strupenega premlevanja. Naslov je bil zelo
obetajoč, razmišljanja in napotki v tem neke vrste priročniku pa ne. Sem
poskusila z branjem, a ni šlo in sem jo odložila.
Jennie Allen
Geto ut of your
head. S
podnaslovom Kako ustaviti vrtinec strupenega premlevanja. Naslov je bil zelo
obetajoč, razmišljanja in napotki v tem neke vrste priročniku pa ne. Sem
poskusila z branjem, a ni šlo in sem jo odložila.
Lara Paukovič
V
knjižnici sem pričakala še njeno najnovejšo knjigo. Tudi to sem prebrala na mah.
Z veseljem pričakujem naslednjo.
Doživljanje
odnosov.
O
mami po njeni smrti. Ta del me je ponesel nazaj v branje Razmerij v ogledalu Cvetko Vah Rassmussen, ki je pisala o
razmišljanjih po smrti očeta.
O toksičnem
odnosu s S in D, ki je spominjal na Nespodobno
povabilo in pripomogel k razpadu zveze z B.
Erica Johnson Debeljak
Posebno
branje. Neke vrsta analiza fantazije v realnosti? Z mitološkimi primerjavami in
citati iz književnosti.
Na
hitro sem prebrala stavek in zazdelo se mi je, da je pisateljica napisala, da
se stara čas. Ni bilo tako, zapisala je, da se stara telo, in da tega ne more
nadzorovati. Ampak, zanimiva je pomisel, da se stara čas in ne mi.
Zjutraj,
po sanjah. »Našla bom načine, kako obvladovati nezavedno.«
Tako
je. »Uživala sem v tekočem objemu morja.«
Christy Lefteri
Songbirds. Priporočila mi
jo je knjižničarka, ko sem brez ideje prišla v knjižnico in si poleg
rezerviranega gradiva želela izposoditi še kakšno knjigo. Pisateljica lepo
pelje zgodbo, ki me je zaradi dogajanja na Cipru mestoma spomnila na Shafakove
Otok pogrešanih dreves. Zgodba se prav tako dotika zahtevnih družbenih
procesov, le da gre v pticah pevkah za zgodbe migrantov, ki so na otok prišli
iskat možnosti za preživetje družine.
Lara Paukovič
Zgodba
lepo teče, pisanje me je vpotegnilo v branje. Občutja socialnega življenja neke
generacije v Ljubljani. Pravzaprav je precej podobno kot pri kakšni generaciji
prej, razen tega, da takrat ni bilo digitalnih orodij in je bilo treba namesto
na sms čakati doma na telefonski klic klasičnega telefona.
Sally Rooney
Zgodba
polna odnosov. Pisanje me je spominjalo na Kunderovo Nesmrtnost. Morda zaradi
sloga pisanja, morda zaradi prevoda. Posebej tisti prvi del, ki se dogaja na
simultanki, ko se prvič srečata Ivan in Margaret.
Na
koncu knjige so navedene reference pretanjeno uporabljenih citatov.
Walter Teršak
Jadralski
potopis. Zanimivo branje o posebni izkušnji jadranja okoli dela sveta. Tako je,
kot mi je nekdo že nekoč povedal: »Jadranje okoli sveta je popravljanje
jadrnice v eksotičnih krajih.«
Douglas Stuart
Young Mungo. Najbrž mi Stuart
ne leži. Poskusim z branjem še kdaj kasneje.
Douglas Stuart
Z
Bookerjem nagrajeno delo me ni pritegnilo. Morda ni bilo pravo obdobje,
poskusim z branjem še kdaj drugič.
Sally Rooney
Beautiful world,
where are you. Preveč dialogov in razmišljanj kar tako. Sanjavo pisanje, branje
mi ni steklo.
Brina Svit
Pripoved
teče v nekoliko sanjavi maniri pisateljice. Rada jo berem. V zgodbi so
prepletena čustva, odnosi in percepcija občutenj pri vrnitvi in bivanju v
Ljubljani. Klopca za razmišljanje, sanjarjenje, občutenje pri Trgu francoske
revolucije.
Nikos Panajotopulos
Tο γονίδιο της
αμφιβολίας.
Niti ZF, niti psiho zgodbe mi niso prav blizu. Oboje zaradi neke negotovosti in
mistično grozljive prihodnosti s kontrolo nekoga, ki vodi družbo ali
posameznike. In ta nekako združuje oboje. Vzdušje me spominja na tisto v
Časovnem zaklonišču Gospodinova. Kam vse lahko zabredejo fiktivne zablode
posameznikov.
Prihodnost, v kateri smo vsi "rangirani" po nadarjenosti - RTV SLO
Barbara Pešut
Nekoliko posebna, enostavno berljiva knjiga, ki nas
prestavi v svet brez vsakdanjih obremenitev odnosov z ljudmi in današnjega
načina življenja v urbanem okolju. Vsak od nas bi rabil kaj takšnega od časa do
časa. Reset.
Gorska roža.
Lara Paukovič
Prijetno presenečenje. Na knjigo sem v
knjižnici naletela slučajno, ker tokrat nisem imela spiska, pa tudi izbira na
polici najbolj branih ni bila po mojem okusu. Zato sem šla med knjižne police
in naletela na tole. Je ena tistih knjig, ki me je vpotegnila v branje od
začetka do konca. Dobro in spretno pisanje, pravzaprav sploh ne zgodba, ampak
detajli v pisanju. Tudi pisateljica je imela podobno izkušnjo: »Ne vem, kdaj
sem roman prebrala izključno zaradi zgodbe – vedno prevladajo druge plati.
Dogaja se tudi, da me med branjem zalotijo detajli, ki z razvojem v knjigi
nimajo neposredne povezave.« Tudi dialogi v narečju me niso zmotili (običajno
me – kot na primer poskus prevoda siciljanščine v sicer prevodu iz
italijanščine, včasih pa celo odvrnejo od branja). Duhovito opisuje kulturne
razlike med dvema narodoma, včasih situacije intelektualno obrazloži s citati
Prousta, Seneke ali latinskih rekov.
Nasvet:
Aliena ne cures.
Aljoša Bagola
In
vzeti življenje v svoje roke. Nekako gre bolj za neke vrste priročniško knjigo,
v kateri se prepletajo biografske vsebine z opisovanjem vzrokov in poteka
izgorevanja in nasvetov, kako prebroditi to stanje oz., kako se mu morda
izogniti. Pravzaprav sem imela ves čas branja občutek, da je zapisovanje bilo
terapija pri soočenju z in premagovanju izgorelosti. Kakorkoli že je knjiga
nastala, sem jo z veseljem prebrala. Dobrodošla mi je bila tako za nekatere
lastne primerjave, kot tudi z nasveti, kako bi se morali spoprijemati z
nekaterimi izzivi, ki nam jih prinese življenje.
Aljoša Bagola
Kombinacija
ugotovitev raziskovalne in motivacijske literature ter lastnih izkustev o tem,
kako postaviti meje, postaviti sebe na prvo mesto in tako bolj kvalitetno
živeti svoje življenje.
Vesna Milek
Najprej
o branju. Na začetku me zgodba ni vpotegnila, preveč dejstev, sem si rekla. Premalo
zgodbe. Potem pa se na spletu nekoliko obnovila zgodovino starega Egipta in
Rima iz časa Julija Cezarja. Posebej sem se posvetila Kleopatri, spomin mi je
prebudila tudi Berenike zaradi povezave z zgodbo o njenih laseh. In branje mi
je steklo, posebej ker je pisano z vidika Kleopatrinih občutij.
»Strast
filozofske ideje: vzdrževati distanco do vsega, kar nas obdaja. To je postala
najina igra.«
»Vse
je treba zapisati, vse, kar doživljamo, vse, o čemer razmišljamo, vse, kar
odkrivamo. Kdo ve, morda bo nekomu v prihodnosti, ko naju ne bo več, to veliko
pomenilo, nekaj, iz česar se bo lahko učil, je govoril zadihano in njegov lepi
deški obraz je bil v neskladju z njegovimi mislimi in besedami.«
»Če
bi bilo življenje predvidljivo, ne bi bilo več življenje, izgubilo bi barve in
okus.« Podobna misel, kot tista, ki izvira iz Borgesovega razmišljanja o
nesmrtnosti.
»Pokimala
sem in nisem rekla ničesar. Tudi to je diplomacija, sem mislila. Diplomacija je
pretvarjanje in laž.«
Kazuo Ishiguro
Klara and the Sun. Znanstvena
fantastika mi ni prav blizu, branje prej prinaša strahove za prihodnost sveta
brez čustev, s popolnim nadzorom in življenjem v apokaliptičnih razmerah. Sicer
sem že prebrala vsa Ishigurova dela, ki so prevedena v slovenščino. Pri njem mi
branje še nekako gre. Čeprav je ideja, upodobljena v Ne zapusti me nikdar, grozljiva.
Tudi
tale UP zgodba zapelje v svet, ki mi ni blizu. Nekje po prvi tretjini se v
knjigi nakaže zaplet, ki pomaga pri vpletu v branje do konca.
Hiro Harikawa
Tabineko Ripóto. Zgodba kot jo pripoveduje mačka.
»Spominjamo
se tistih, ki so prišli pred nami, in mislimo na tiste, ki bodo prišli za nami.
Tako se bomo nekoč, nekje za obzorjem spet srečali z vsemi, ki so nam dragi.«
Film TheTraceling Cat Chronicles
Marc Levy
Elle et lui. Nekoliko lahkotnejše branje, tudi razplet se da predvidevati. Delček zgodbe me je spomnil na roman Josepha Kima Pod istim nebom.
Dialog
o odločitvi za sproščeno življenje. »Važno je edinole to, da sprejmete
odločitev,« ji je rekel. »Kakšno odločitev?« »Takšno, ki vam bo dopuščala, da
boste živeli za ta trenutek, ne pa da se kar naprej sprašujete, kaj vam bo
prinesla prihodnost.«
Podobno. »Gospodična!« »Ja?« se je ozrla. »Vsak dan šteje.«
Siri Hustved
What I loved. Kar zahtevno
branje, ki bi ga brez pojasnil Barbare Jaki bilo teže brati. Potrebno je kar nekaj
zbranosti, še bolj zaradi dejstva, da je knjiga razdeljena na dva dela, brez
poglavij.
Siri
Hustved me je sicer očarala že s Poletjem brez moških.
Négar Djavadi
Désorientale.
Pri avtobiografskih delih se čuti iskrenost lastne izkušnje, zgodba zaradi
pristnosti pripovedi bralcu omogoči boljše doživljanje.
Občutenje
tesnobe. »Od strahu sem izginjala v notranjost telesa.« »zapustila je tisti del
sebe, ki je vseboval veselje in navdušenje, in s sabo odnesla samo potrt,
tesnoben del, ki se je polagoma razširil na vse njeno bitje.« Tega si ne smemo
dopustiti.
»Življenje
v svetu, kjer so si vsi podobni, je gotovo zbujalo občutek miru/varnosti, tako
kakor sprehod skozi borov gozd ali poslušanje Bachovih Goldbergovih variacij.« (290/291)