Siri Hustved
What I loved. Kar zahtevno
branje, ki bi ga brez pojasnil Barbare Jaki bilo teže brati. Potrebno je kar nekaj
zbranosti, še bolj zaradi dejstva, da je knjiga razdeljena na dva dela, brez
poglavij.
Siri
Hustved me je sicer očarala že s Poletjem brez moških.
Négar Djavadi
Désorientale.
Pri avtobiografskih delih se čuti iskrenost lastne izkušnje, zgodba zaradi
pristnosti pripovedi bralcu omogoči boljše doživljanje.
Občutenje
tesnobe. »Od strahu sem izginjala v notranjost telesa.« »zapustila je tisti del
sebe, ki je vseboval veselje in navdušenje, in s sabo odnesla samo potrt,
tesnoben del, ki se je polagoma razširil na vse njeno bitje.« Tega si ne smemo
dopustiti.
»Življenje
v svetu, kjer so si vsi podobni, je gotovo zbujalo občutek miru/varnosti, tako
kakor sprehod skozi borov gozd ali poslušanje Bachovih Goldbergovih variacij.« (290/291)
