Alan Ford 1

Max Bunker

Te knjige si najbrž ne bi izposodila, če je ne bi bilo na tokratnem seznamu Mesta bere. Pa me je premagala nostalgija, a sem bila ob prevzemu nekoliko razočarana. Alana Forda je težko imeti v rokah v obliki trdo vezane knjige. Navajeni smo bili formata mehko vezanega stripa. In še nekaj je. Tale izvedba je v slovenščini, naša generacija pa je živela z Alanom Fordom v hrvaščini oziroma zagrebščini. Saj je dober tudi slovenski prevod, a kaj ko imamo v podzavesti besedne zveze, ki smo jih brali v mladosti.

Na primer »Tko vrijedi leti, tko leti vrijedi, tko ne leti, ne vrijedi”, se sliši precej bolje kot “Kdor blesti, leti, kdor leti, blesti, kdor ne leti, je za v smeti!”.

Tudi “Ekipa TNT” se ne sliši tako dobro kot “Grupa TNT”.

Nekaj legendarnih citatov s spleta:

https://wannabemagazine.com/urnebesna-mudrost-citati-iz-alana-forda/

https://ezadar.net.hr/zabava/2764823/legendarni-citati-iz-kultnog-stripa-alan-ford-tko-spava-nije-budan-naoruzaj-se-i-bjezi/

Dogodek in druge zgodbe

Annie Ernaux

L'évenément. Passion simple. L'occupation. Le jeune homme. Štiri avtobiografske zgodbe z različnih obdobij pisateljičinega življenja. Težja življenjska izkušnja je, bolj doživeto je zapisana. Še posebej, ker je pisala iz sebe, ne oziraje se, kaj si bodo mislili drugi. Kot bi jo doživljala sama. Kot sem jo v posameznih sestavinah že kdaj občutila podobno.

Prvi dve sta že doživeli filmsko upodobitev. Vizualne podobe zgodb so se mi prikazovale že med branjem. Se mi je zdelo, kot da sem ju že nekje videla in poiskala trailerja obeh filmov. Pri drugi je ruskega ljubimca, ki skoraj ni spregovoril besede, igral Sergej Polunin.

Članek na rtvslo.

Anomalija

Herevé Le Tellier

L'Anomalie. Nekako mi ni stekla. Morda sem bila še preveč pod vtisom filma Mullholand Drive in še nekaj drugih.

Pogodba

Mojca Širok

Način podajanja zgodbe mi nekako ne leži. Preveč praznih dialogov. Sem jo morda prezgodaj odložila?

Andaluzijski prijatelj

Alexander Söderberg

Den andalusiske vännen. Knjiga mi ni stekla. Predolga poglavja brez prave vsebine. Pisatelj bje najbrž moral zavlačevati, da bi spisal 596 strani. Verjetno bi morala vztrajati dlje.

Voda v jezeru ni nikoli sladka

Giulia Caminito

L,acqua del lago non è mai dolce. Knjigo sem brala že pred časom in imela sem v spominu, da sem jo tudi že omenila v blogu. Pa je bil to očitno spomin zamišljenega. Gre za življenje neke družine v razmerah, podobnih kot v zgodbah Ferrantejeve, le da se te dogajajo v Rimu in v mestecu Anguillara Sabazia ob  Braccianskem jezeru. Socialne razmere so opisane še temeljiteje, morda so bolj krute tudi zaradi bližine časa dogajanja. In doživljanja glavne junakinje so precej globlje in bolj filozofsko opisana kot pri Ferrantejevi.