Georgi Gospodinov
Времеубежище.
Zelo posebno
pisanje, ki se iz raznih kotov ozira v dojemanje osebne preteklosti.
Pisateljski slog, ki pritegne k branju, najbrž tudi zaradi odličnega prevoda,
ki je ujel nostalgično melanholičen in nekoliko žaloben slog pisanja
bolgarskega avtorja. Čeprav ne berem najraje besedil, ki asociirajo na
freudovsko vzdušje, je bilo nekaj idej iz zgodbe prav zanimivih, nekaterih pa
nisem brala prav poglobljeno. Na primer te, da bi tistim, ki bolehajo za
alzheimerjevo boleznijo in so preživeli drugo svetovno vojno ustrezala ureditev
zaklonišča, da bi se bolje počutili, ker bi prišli v njim iz preteklosti znano
okolje. Vem, da za prav ta del ljudi to ni najboljša ideja. Sicer pa je v
romanu prebrati veliko nostalgičnih spominov, ki deloma asociirajo bolj na čase
socializma v Bolgariji. Je tudi kar nekaj življenjskih ugotovitev, ki so zanimive za branje.
Georgi Gospodinov: Preteklost je včasih to, kar smo si pravkar izmislili - Delo
Ni komentarjev:
Objavite komentar