Časovno zaklonišče

Georgi Gospodinov

Времеубежище. Zelo posebno pisanje, ki se iz raznih kotov ozira v dojemanje osebne preteklosti. Pisateljski slog, ki pritegne k branju, najbrž tudi zaradi odličnega prevoda, ki je ujel nostalgično melanholičen in nekoliko žaloben slog pisanja bolgarskega avtorja. Čeprav ne berem najraje besedil, ki asociirajo na freudovsko vzdušje, je bilo nekaj idej iz zgodbe prav zanimivih, nekaterih pa nisem brala prav poglobljeno. Na primer te, da bi tistim, ki bolehajo za alzheimerjevo boleznijo in so preživeli drugo svetovno vojno ustrezala ureditev zaklonišča, da bi se bolje počutili, ker bi prišli v njim iz preteklosti znano okolje. Vem, da za prav ta del ljudi to ni najboljša ideja. Sicer pa je v romanu prebrati veliko nostalgičnih spominov, ki deloma asociirajo bolj na čase socializma v Bolgariji. Je tudi kar nekaj življenjskih ugotovitev, ki so zanimive za branje.

Georgi Gospodinov: Preteklost je včasih to, kar smo si pravkar izmislili - Delo

Naj se širni svet vrti

Colum McCann.

Let the great world spin. Nekako mi ni stekla. Morda zaradi preveč obstranskih dialogov. Prišla do strani 96. Morda se še kdaj vrnem in si dam še eno priložnost branja.

 

Kronosova žetev

Mojca Kumerdej

Zelo lepo piše. Vedno sem očarana, ko pisatelj uporablja bogato slovensko besedišče. Se še vrnem k romanu, ko bom razpoložena zanj.