Leto čudodelnih misli

 Joan Didion

The year of magical thinking.

Spoprijemanje s situacijo, ko protagonistki (avtorici?) v istem časovnem obdobju zboli hči in nenadoma izgubi moža.

Smrt naj bi vnaprej začutili. »…, da smrt, četudi nenadna ali zaradi nezgode, »vnaprej opozori na svoj prihod.«

O sukanju časa nazaj. Na neki konferenci v Dublinu, poroča Times, je doktor Hawking dejal, da se je pred tridesetimi leti zmotil, ko je rekel, da podatkov, ki jih pogoltne črna luknja, nikoli več ni mogoče dobiti nazaj. To spremenjeno stališče ima »velike posledice za znanost«, kot poroča Times, »kajti, če bi imel doktor Hawking prav sprva, bi bilo to v nasprotju s temeljnim pravilom moderne fizike«. Da je vedno mogoče zasukati čas, zavrteti pregovorni film nazaj in rekonstruirati, kar se je zgodilo, denimo trk dveh avtomobilov ali sesutje mrtve zvezde v črno luknjo.«

Žalost spoznamo, ko jo doživimo. »Žalost, kot se izkaže, je kraj, ki ga ne pozna nihče od nas, dokler ne prispemo tja.«

O smislu. »V otroštvu sem veliko razmišljala o nesmislu, o katerem se mi je takrat zdelo, da najbolj izstopa od vseh negativnih znamenj, ki se kažejo na obzorju. Po nekaj letih, v katerih mi ni uspelo najti smisla v tem ali onem, kar ti ljudje po navadi priporočajo, sem izvedela, da ga lahko poiščem v geologiji, in sem tudi ga.« … »Pozneje, ko sem bila že poročena in sem imela otroka, sem se naučila najti enak pomen v ponavljajočih se obredih družinskega življenja. Pogrinjanje mize. Prižiganje sveč. Kurjenje ognja v kaminu. Kuhanje. Vsi tisti sufleji, karamelne kreme, provansalske omake z govedino, mesne kroglice in lousianske enolončnice. Čiste rjuhe, kopice brisač, pred nevihtnim vetrom zavarovane luči, dovolj vode in živeža, da bi se pretolkli čez kakršnokoli geološko ujmo, ki bi nas doletela. S temi drobci sem podprl svoje razvaline (T.S. Eliot), so bile besede, ki so mi takrat prišle na pamet.«

Smo nagnjeni k samopomilovanju? »Povedano drugače, vedno znova ostanemo prepuščeni sami sebi, kar pa neizbežno vodi v samopomilovanje.«

Čas potrebujemo. »Čas je šola, ki nas pouči,/čas je ogenj, v katerem zagoriš (Delmore Schwarz).«

O pozabljanju zaradi stresa in žalosti. »Tovrstne kognitivne napake, je dejal, utegnejo biti povezane s stresom ali pa, je dejal, utegnejo biti tovrstne kognitivne napake povezane z žalostjo.«

Leta prinesejo svoje. »Opažam tudi, da nisem več tako prožna, kot sem bila pred letom dni. Po določenem številu kriz, ki se zvrstijo, pregori mehanizem, ki v takšnih okoliščinah sprosti adrenalin. Mobilizacija sil postane nezanesljiva, počasna ali pa izostane.«