Kralj ropotajočih duhov

Miha Mazzini

Najprej je brala moja mama in ji nekako ni steklo. Težko bere zgodbe, ki jo spominjajo na vojne čase. Tudi jaz sem poskusila z branjem, me tudi ni pritegnilo prav zaradi teže pripovedi.

Prijatelj

Sigrid Nunez

The Friend. O prijateljstvu med žensko in psom. Lahko bi bila tudi avtobiografska zgodba. Asociacije ob branju spomnijo na knjige in filme, ki opisujejo čustveno navezanost na pasjega člana družine.

Ob zgodbi se pisateljici porajajo števila vprašanja o odnosih. »Ackerly je verjel, da so psi zaradi čustvene navezanosti na ljudi in nenehne potrebe, da jim ustrežejo, kronično tesnobni in napeti.« Velja to tudi v primeru nekaterih odnosov med ljudmi?

»Resnična človekova dobrota se lahko razodene le v odnosu do bitja, ki ne premore nobene moči.« Kundera, Neznosna lahkotnost bivanja.

Lastna hiša

Deborah Levy

Real Estate. Glede na sporočila, ki jih želi pisateljica dati v tem romanu se zdi slovenski prevod skoraj boljši od originalnega naslova. Govori o svojem svetu, ki si ga gradi v domišljiji, kjer se bo počutila spet kot ona in kjer bo osebno svobodna. Nekako ga opredmeti z »neresničnino«, to je nepremičnino, ki jo gradi v domišljiji – sanjsko hišo z vrtom. Po mojem razumevanju tu sploh ne gre toliko o lastnini in o tem kako nas definira, kot piše Observer. Sporočilo pisanja je bilo po mojem mnenju bolj v smeri iskanja poti do lastne svobode.

V knjigi je tudi nekaj citiranih sporočil, med temi je eno podobno Kardeljevemu: »Nič te ne more osrečiti, za to moraš poskrbeti sam.«

O puščanju svobode otrokom. »Razmišljala sem, ali je možno biti matriarhalni lik, ki si drugih ne jemlje za talce lastnih potreb, ega, strahov in razpoloženj; močna ženska, ki je v središču ozvezdja svoje družine in prijateljev, a obenem ne taji ranljivosti in ne manipulira z drugimi, da bi dobila njihovo pozornost in sočutje. Nisem prepričana, da sem jo že kdaj srečala. Jaz vsekakor nisem ta lik. Kako naj spodbujamo, varujemo in vzgajamo otroke in jim obenem pustimo svobodo? Nevidna cena pristne ljubezni je mogoče ta, da ji moramo pustiti krila, da lahko odleti. In se tudi vrne. Starši svojim otrokom ne podeljujemo svobode. Ni jim treba prositi zanjo. V vsakem primeru si jo bodo vzeli, ker si jo morajo.«

Osvoboditev potrebuje tudi mati. »Simone de Beauvoir je v Drugem spolu že leta 1949 menila, da je za ženske bistvenega pomena, da se osvobodijo življenja, vezanega na dom in otroke: »Gospodinjska dela, ki jih je ženskam naložila usoda, ker gredo z roko v roki z materinstvom, so žensko vklenila v jarem ponavljanja in neizbežnosti; ista opravila iz dneva v dan v enaki obliki, in tako iz stoletja v stoletje, skorajda brez sprememb; opravila, ki ne proizvajajo ničesar novega.«« V teh opravilih si lahko najdemo neko osebno zadovoljstvo, neko kreativnost znotraj tega. Morda v ustvarjanju lepega v domu, na vrtu ali ustvarjanju dobrih jedi. Tudi v realnem svetu, ne samo v sanjah, kot to počne Levyeva.

The end of something

Ernest Hemingway

The end of something je sicer kratka zgodba v knjigi z naslovom In our time. Nekaj brskanja po spletu sem rabila, da sem našla, kje bi ta zgodba bila objavljena. Če se prav spomnim je moje iskanje sprožila omemba v filmu The Leisure seeker s Helen Mirren in Donaldom Southerlandom. 

V kratki zgodbi gre pravzaprav za konec neke zveze, kjer Marjorie vedno vse ve in želi usmerjati njuno življenje, Nick pa se tega naveliča. Podobno kot v filmu Hope Gap z Annette Bening in Billom Nighyem.