nedelja, 28. marec 2021

Virus

Tadej Golob

Hitro berljiva knjiga, ker zgodba pritegne. Morda spet nekoliko (pre)več vmesnih besednih vložkov, a nekaj je najbrž treba za vzdrževanje napetosti.

»Ampak, če odmislimo tovrstne malenkosti, je bilo življenje znosno.« Omemba znosnost v povezavi z ljudmi me vedno spomni na sošolko s fakultete. Enkrat mi je povedala (v šali), da ji je mož povedal, zakaj se je odločil za poroko prav z njo. »Zato, ker si bila znosna.«

Tako kot v knjigi, ki sem jo opisala v prejšnjem blogu, se tu pojavi Shakespeare, najprej Macbeth, zaradi krvi in potem še Richard III zaradi odločnosti, ali česa že.

Miles Davis, Kind of blue


Tako belo srce

 Javier Marías

Corasón tan blanco

Gosto pisanje me je na začetku knjige, predvsem tam, kjer opisuje dogodke za nazaj, spominjalo na druge hispaniške avtorje, predvsem tiste iz Latinske Amerike. Ko se je zgodba prestavila v sedanji čas je uvedla zanimive opise medsebojnih razmerij in življenjskih položajev. Branje me je pritegnilo, razpletu položajev je bilo treba slediti prav do konca.

"Ljudje se poročijo samo, kadar jim ne preostane drugega, iz panike, ali ker so v krizi ali ker niti pomisliti nočejo, da bi koga izgubili. V stvareh, ki se zdijo konvencionalne, je zmeraj cela vrsta raznih čudnih blaznosti." Zanimivo naključje. Že v knjigi v prejšnjem blogu je bilo omenjeno neko opažanje glede porok.

"Pa naj bo, kakor hočeš. Naključje. Ampak trikrat je veliko naključje." In tu spet naljučje.

"Gotovo je lepa, je pa tudi ženska, ki sitnari, in to on ve ali čuti. Zmeraj bi sitnarila, tukaj in tam, kot ljubica in kot žena, tiste ženske ne zanima nič drugega kot tisto, kar pride k njej od zunaj, pozorna je samo na to, kaj bo naredil drugi, še zmeraj je veliko takih, niso jih naučili nič drugega, kot da se ukvarjajo same s seboj, kadar imajo razmerje."

ECOSOCu so nadeli ime Odbor za človekove pravice.

My hands are of your color, but I shame
To wear a heart so white.
(Macbeth)

Pnin, Nabokov

 

 

Ljubimki

Elfriede Jelinek

Die Liebhaberinnen. Pri spremni besedi je Neva Šlibar zapisala: "Zlobni pogled in zapletena poetika Elfriede Jelinek." Morda se res pri branju dobila nekako tak občutek. Malce temačen, gostobeseden s posebnim načinom pisanja.

"medtem, ko je moški lahko vse, je lahko ženska le tisto, kar ji priznavajo."

"pogosto se ženske poročijo, ali propadejo kako drugače."