Elif Shafak
Honour. Najprej sem zapisala: Nekateri romani Shafakove mi stečejo od prve strani, drugi teže. Ta sodi v tisto drugo kategorijo. Morda zato, ker so zgodbe bolj tradicionalne in ne ponudijo toliko možnosti istovetenja z življenjskimi situacijami.
Potem sem brala naprej in zapisala bi
takole: Zgodbe junakov se lepo berejo, tudi potegnejo. Spet vpete v tradicijo
Turčije. Se pa ponovi občutek, kot ga imam pri produktivnih avtorjih, da z
nekaterimi vložki namenoma podaljšujejo knjigo. Kot, da bi bili z založniki
dogovorjeni za število strani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar