Marc Levy
Na Levya me je napeljal članek v Delu, ki ga
poveličuje, še posebej njegovo zadnjo knjigo Une fille comme elle. Želela sem jo poiskati v knjižnici, pa sem
naletela na dve drugi. Prihodnjič je zgodba med slikarstvom in trilerjem blizu
znanstveni fantastiki, ki v pripovedi nikoli ni povsem jasna, tudi na koncu ne.
Misli in spoznanj je bolj malo, pravzaprav jih ni.
Zanimiva je povezava vizualnega spomina in
staranja. "Njeni posrebreni lasje so ga nemudoma spomnili na mamo. Obstaja
določena starost, pri kateri vizualni spomin, ki ga imamo na starše, ohromi,
kakor da bi nam ljubezen preprečevala spominjati se, kako se starajo."
Tudi opis dojemanja časa je nekoliko poseben.
"Čas dojemamo napačno. Čas je dimenzija, ki je zapolnjena z delci energije.
Vsaka vrsta, vsak posameznik, vsak atom prečka to dimenzijo drugače. Mogoče bom
nekega dne dokazala, da je čas tisti, v katerem je vesolje, in ne
obratno." "Svetloba zvezd ne potrebuje določenega časa, da nas
doseže, pač pa je čas tisti, ki jo vodi proti nam. Da bi resnično razumeli, kaj
je čas, bi morali imeti možnost potovati po njegovi dimenziji. Naša telesa
omejujejo fizične sile, katerim se upirajo, toda naše duše so svobodne."
Ni komentarjev:
Objavite komentar