četrtek, 8. september 2016

Prebujenje gospodične Prim

Natalia Sanmartin Fenollera
El despertar de la señorita Prim
Prav neverjetno je, kako se mlada španska pisateljica, pravnica in novinarka, ki se ukvarja predvsem s področji gospodarstva, loti idilične zgodbe polne prevzetnosti, pristranosti, rahločutnosti in preudarnosti (Prudencia) s pridihom podeželskega življenja v utopični vasi, ki je z eno nogo v preteklosti. Po modelu Jane Austen. Pravzaprav sem zadnje čase pri izbiranju knjig za branje ob počitku naletela večinoma na romane, ki se dogajajo nekje na podeželju, francoskem ali angleškem, vključno z Agato Christie, kjer Hercule Poirot raziskuje umor v Woodleigh Commnu.

Med drugim piše o osupljivi kremenitosti starih dinastij, ki najverjetneje za razliko od drugih, vedo kam gredo. "Tisto neomajno vztrajanje pri svojih običajih in mnenjih ne glede na vojne, prevrate in revolucije. Tisto večno zavedanje, kdo smo in od kod prihajamo, namesto da bi kot današnji ljudje kar naprej ugibamo kam gremo."

Console‑toi. Tu ne me chercherais pas si tu ne m’avais trouvé.""Ne bi me iskal, če me ne bi že našel." "Natanko tako, vidim, da ste brali Pascala. Nihče ne stopi na pot tega iskanja, če ne bi že našel, kar išče. Nihče pa ne najde, kar išče. Njega, ki ga išče, če se mu ta na svojo lastno pobudo ne bi pustil najti. Verjemite mi, to je partija, pri kateri so vse karte v eni sami roki.""

"Kakšna lepota bo rešila svet?"

"Pravite, da bi radi našli lepoto, ampak tako ne boste prišli do nje, draga prijateljica. Ne boste je našli, dokler boste gledali nase, se varovali, kot bi se vse vrtelo okoli vas. Res ne razumete? Prav nasprotno je, natanko nasprotno. Ne smete gledati nase, ranjeni morate biti. Dekle, tole bi vam rada povedala: dokler ne boste dovolili, da vas lepota, ki jo iščete, rani, dokler ne boste dovolili, da vas zlomi in spodnese, je ne boste našli."

Pace non trovo e non ho da far guerra
(Francesco Petrarca, Canzoniere CXXXIV)

Pace non trovo e non ho da far guerra
e temo, e spero; e ardo e sono un ghiaccio;
e volo sopra 'l cielo, e giaccio in terra;
e nulla stringo, e tutto il mondo abbraccio.

Tal m'ha in pregion, che non m'apre né sera,
né per suo mi riten né scioglie il laccio;
e non m'ancide Amore, e non mi sferra,
né mi vuol vivo, né mi trae d'impaccio.

Veggio senz'occhi, e non ho lingua, e grido;
e bramo di perire, e chieggio aita;
e ho in odio me stesso, e amo altrui.

Pascomi di dolor, piangendo rido;
egualmente mi spiace morte e vita:
in questo stato son, donna, per voi.


... in še:
Edgar Allan Poe, Ukradeno pismo

Luise May Alcott, Male ženske

P.S. novembra 2016. Med branjem sem šla gledat Norcio na google view in si zamišljala, da bi kdaj šla tja pogledat tudi sama. Zdaj pa je porušena ....

Ni komentarjev:

Objavite komentar