Marina

Carlos Ruiz Zafón

Ko sem ugledala na novo izdano knjigo katalonskega avtorja, sem mislila, da je nadaljevanje njegove temačno knjižne barcelonske trilogije. Že iz pribeležbe na zadnji platnici knjige pa je razbrati, da gre za delo, ki zaznamuje avtorjev prehod med deli za mladino in romani za odrasle. Po enostavnosti bizarne ZF zgodbe bi prej rekla, da je pisana za mladino.

So pa v zgodbo vpletene tudi misli, katerih resničnega pomena mlajši bralci najbrž še ne morejo doumeti. Morda od tod namig na to, da bi lahko šlo za prehajanje k svetu odraslih.

»Ko sva sledila najini gostiteljici po hodniku, sem se vprašal, koliko časa že živi tam, sama s svojim očetom. Je bila kdaj poročena, je kdaj doživela, ljubila ali občutila še kaj drugega onkraj utesnjujočega sveta tistih sten?« Najbrž enajstletnika še ne zanimajo tovrstna vprašanja.

Tudi z naslednjimi mislimi se otrok najbrž še ne bi ukvarjal, ali pa vsaj ni doživel česa takega, da bi prišel do tovrstnih spoznanj.

»Resnice ni mogoče najti, sinko. Resnica te najde sama.«

»Kdor ne vem kam je namenjen, ne pride nikamor.«

»Ambicioznost je drugo ime za nepremišljenost.«

»Težave so kot ščurki, če jih zbezamo na svetlobo, se ustrašijo in zbežijo.«

»Spominjamo se le tistega, kar se nikoli ni zgodilo.«

Leo Delibes, Lakme

Jose Jimenez Fernandes,Joselito

Veliki dobitek

Meike Winnemuth

Das grosse Los. Po knjigi številnih globin Siri Hustved, se je zdelo na začetku branje Winnemuthove kar nekoliko preveč lahkotno. Veliko besed in malo tistega kar pritegne misli, če ne že v razmišljanje ali celo kakšno čustveno stanje, pa vsaj z domiselnimi povezavami v lahkotno telovadbo možganov. Pa se je knjiga lepo razvila in ponudila branje, ki vodi v pozitivno razmišljanje.

Vseh pomisli, ki so mi prišle na dan ob branju, se niti več ne spomnim. Zato prepišem le nekaj označenih odlomkov.

"Na nakupovalni vrečki športne trgovine Lululemon je pisalo: "Vsak dan naredi nekaj, česar te je strah." Čeprav se običajno ne ravnam po plastičnih vrečkah, se mi zdi ta izjava nekako prepričljiva. To je nekaj takega kot trening za pogum. Večkrat ko si upamo narediti male stvari, lažje se bomo spopadali z velikimi." (Sydney)

"Slediti izzvanemu naključju – mislim, da je to največji recept za srečo. Ali trik za srečo. Zelo mi je pri srcu izraz filozofa Oda Marquarda: "Privolitev v slučaj." On to razume nekoliko drugače od mene, pri njemu gre za misel, "da smo ljudje vselej bolj naša naključja kot naša izbira". To je seveda res, vendar sama razmišljam še dlje, da je naključje mogoče tako rekoč priklicati." (Buenos Aires)

"Let's get lost … Let's get crossed off everybody's list" (Buenos Aires) Ol' blue eyes, me spominjajo na druge modre oči.

"Dobro je, da preprosto "slediš toku" in ne poskušaš ves čas vsega, kar vidiš, razumeti in razvrstiti." (Mumbaj)

"Tega, da smo drugačni, kot mislimo, se ne naučimo le na potovanjih, pač pa tudi od prijateljev." (Mumbaj)

Nek krajinski arhitekt je povzročil, da se je glavna junakinja znašla v skoraj brezizhodni situaciji sredi ničesar. In kako razmišljati, ko se znajdeš tam? "Neki muenchenski zdravnik mi je nekoč opisal svojo definicijo fitnesa: "Zmožnost upravljanja s samim sabo." Seveda je imel v mislih telo: da se lahko na primer ob požaru viseči na rokah rešimo po strehi. Jaz pa imam v mislih psiho: da hodimo po svetu brez strahu. In da pri tem vemo, da se je vedno nekako izšlo. … "Everything is okay in the end. If it's not okay it's not the end."" (Šanghaj)

Obleganje trgovcev v fake city. "Ne v resnici nisem ničesar kupila. Na koncu pa sem se vendarle za trenutek ustavila ob. "Hey lady, what do you want?" Morala sem se zasmejati. Kaj želim? Sijajno vprašanje, ki si ga pogosto zastavljam tudi sama." (Šanghaj)

"Če se Kitajcu nekaj zdi popolno reče ča bu dvo. V prevodu: "Ne manjka veliko." Popoln odnos do popolnosti." (Šanghaj)

"Nogavice je treba nositi poleti, celo v postelji. Za Kitajce so mrzle noge izvor vsega hudega, izvor vseh bolečin, vseh bolezni. In nogavice je najbolj nujno nositi ravno v veliki vročini, saj se takrat odprejo znojnice in zato v telo prodre mrzel zrak in tam naredi najnajvečjo škodo. Bolečine v hrbtu, glavobol: vse je ozdravljivo z nogavicami. Saj ne da se sama tega držim: samo povem vam." (Šanghaj)

Es gibt kein Bier auf Hawaii, Skrivnostni otok, Havaji 5.0 (Honolulu)

A love supreme (San Francisco)

Glavna junakinja piše, da je ena njenih čudaških strasti vezenje. "Všeč mi je počasnost, polovična, navzočnost, sanjarjenje, možnost, da lahko zraven poslušam radio ali preprosto samo razmišljam. Drugi se ukvarjajo z jogo ali hodijo v samostan na meditacijo, jaz pa vezem. Le da sem to pozabila." (London) Tudi jaz imam še nedokončano delo iz mojih malih dni. Prizor s punčko z bageto nekje v Franciji.

"Vedno mi je bil všeč citat Thomasa Alve Edisona, ki je šele ob desettisočem poskusu razvil uporabno žarnico: "Tudi prej nisem bil neuspešen. Odkril sem 9999 načinov, kako ne gre." To ni le dobro znanstveno načelo, temveč tudi zdrav življenjski nazor: Neuspeh je del poskušanja. Tako kot pravi Beckett: "Try. Fail. Tray again. Fail better." Nobena izkušnja ni zaman. Nikoli." (London)

"To je zdaj moje mesto, sem razmišljala, tukaj sem pristojna." (London)

SSKJ: pristójen ¹ -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu 2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega 3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež ● biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega pristójno prisl.: pristojno ceniti delo učiteljev; sam.: tako mislijo pristojni; pristojni so ga z zanimanjem poslušali ♪

Bill Nighty (London)

Søren Kirkegaard: »Življenje živimo vnaprej in ga razumemo za nazaj.« (Kodanj)

Rilke: "Tako mladi ste, tako pred vsakim začetkom in rad bi Vas prosil, kot najbolje znam, dragi gospod, da bi imeli potrpljenje z vsem nerešenim v svojem srcu in da bi skušali ljubiti vprašanja sama kot zaklenjene izbe in kot knjige, ki so napisane v zelo tujem jeziku. Ne sprašujte po odgovorih, ki vam ne morejo biti dani, ker jih ne bi mogli živeti. In zato gre, da vse živimo. Živite zdaj vprašanje. Mogoče se boste potem počasi, ne da bi opazili, nekega daljnega dne vživeli v odgovore." (Kodanj)

"Četudi to leto živim praktično na obvozu letnih časov, nič tako jasno in razločno ne reče jesen kot glasen plosk Ikeinega kataloga, ki pristane na predpražniku. Natanko v tistem trenutku sem dojela, da sta dve tretjini mojega potovanja za mano.

Po drugi strani pa: To leto sem začela s paniko petdesetletnice, da imam za sabo že več let kot pred sabo in je zato bolje, da pohitim z uživanjem dneva in stvarmi kot – aha, na primer s potovanjem okoli sveta. Panika je medtem minila. Odločila sem se, da imam še veliko časa. V tem letu in v tem življenju. Pravzaprav se šele začenja." (Kodanj)

Stefan Sagmeister: »"The power of time off: "Zakaj ne bi namesto običajne trodelnosti življenja na petindvajset let izobraževanja, štirideset let dela in dvajset let pokojnine pet let pokoja v rednih presledkih vrinili med delovna leta?"" (Tel Aviv) 

"Sich verfranzen" (Adis Abeba)

  

Don Williams, I'm getting good at missing you (Adis Abeba) 

Kevin Thornton (Adis Abeba)

Ob prihodu v svoje hamburško stanovanje opiše občutke vrnitve in sprejemanja domačega okolja in sveta. Postopoma. Če se vrneš po letu dni polnem vtisov, je gotovo drugače, kot če prideš domov po tritedenskem dopustu. Pa še takrat je potrebno postopno privajanje. (Hamburg)

""Zmerom bi morali poskušati, da gledate na stvari, tudi najbolj navadne, ki imajo videz, da so same po sebi umevno tukaj, z novimi, začudenimi očmi, z očmi novinca, kakor prvič," pravi pustolovec Felix Krull v knjigi Thomasa Manna. "Tako si znova pridobite presenetljivost, ki je zaspala samo ob sebi umevnem, in svet ostane mlad; sicer vse zaspi, življenje, veselje in začudenje."" (Hamburg)