[psi]

Eros

Prvi vtis o knjigi je bil, da je nekoliko pretežka za svojo velikost. 1600 gramov, skoraj toliko kot Sojenice, ki imajo precej večji volumen, tudi po vsebini. Pravzaprav me je presenetilo, da je skrivnostni avtor ni zasnoval tako, da bi tehtala 777 gramov, to bi lahko dosegel s primerno težo nesijajnih listov. Lahko pa bi vzel tak papir, ki bi težo povečal do morda idealnih 7777 gramov. Teža je torej nedomišljena dimenzija, kljub avtorjevem stremljenju po popolnosti. Ali se pač motim? Morda so bile vzete kakšne druge utežne mere, tako kot pravila grafičnega oblikovanja, ki so iz dvodimenzionalnosti vizualnih komunikacij, prav tako kot celotna knjiga, prestopile duhovne dimenzije običajnega. Verjetno vsak bralec te knjige po nekaj prebranih straneh, ali pa po pregledanem kolofonu, pobrska po spletu, da bi našel kaj o tem skrivnostnem avtorju. Med drugim lahko najde zapis Mance Košir, pa tudi klepete različnih bralcev, ki so branje končali nekje okoli 76 strani. Nekateri so brali še nekoliko dlje, a so po še iz knjigoveznice sprijetih listih sodeč prišli nekaj preko strani 200. To dejstvo me je presenetilo, saj sem do knjige v knjižnici prišla iz četrtega mesta v čakalni vrsti, torej so jo brali že vsaj trije pred menoj. Gotovo pa precej več, ker je knjiga izšla že pred štirimi leti in pol.

Sporočilo knjige pa dojame vsak po svoje. Odvisno od njegovega razmerja med R, E in I. In tudi to je gotovo del načrta naključij ali naključij, ki botrujejo načrtom.