Nekaj ti želim povedati

 Kristijan Musek Lešnik

Zelo pozitivno branje. Avtor je strnil svoje izkušnje glede življenjskih reči in situacij in jih predaja naprej svojim otrokom in nam bralcem. Oblikovanje je bolj priročniško in bralca zapelje v sproščeno vzdušje, kot na primer v nasvetih za življenje v knigah Hygge, Lykke in Ikigaj.Sicer so izkušnje in nasveti iz našega kulturnega okolja in dobrodošli za potrditev naših razmišljanj o.

Še link do zanimivega članka v Delu, ki me je navedel k branju knige. Ugotovila sem, kaj vse sem storila narobe pri vzgoji otrok :( 

V prvi osebi ednine

Haruki Murakami

First Person Singular. 一人称単数

Dočakala sem tudi odličen prevod Domna Kavčiča iz Japonščine (v Slovenščino). Lepo se je brala, spet sem občutila, da imam v rokah Murakamija. Najprej sem namreč vzela v roke angleško različico. Verjetno sem bila preveč razvajena z odličnimi prevodi Murakamija v slovenščino. Angleška različica me je nekoliko razočarala. Ne odseva tiste pretanjene skrivnostnosti in posebnosti jezika, kot sem jih bila vajena v slovenščini. Sploh nisem dobila tistega občutka, ki sem ga v dosedaj prebranih njegovih romanih, zaradi katerega nisem in nisem mogla prenehati z branjem knjige. Kot na primer pri Uboju komturja, ko sem predolgo čakala na drugo knjigo.

Avtobiografske kratke zgodbe. Tudi nekaj mističnosti, kot smo pri Murakamiju vajeni. Zdi se mi, da sem tisto, ko se v soncu napoti s šopkom rož na vrh hriba nad Kobejem v zapuščeno koncertno dvorano na recital dekleta, s katero sta skupaj zahajala v glasbeno šolo. Ostale zgodbe pa so mi bile nove, vsaka zase nekaj posebnega, s svojim sporočilom.

 

Schumann,Karneval

Preden moj mož izgine

Selja Ahava

Ennen kuin mienheni katoaa

Ponekod me je asociiralo na Debeljakovo, ne samo zaradi hibridne sestave romana, predvsem zaradi izgube moža, čeprav je bilo tu povsem drugače. Tako zaradi tega, ker je bila ob izginjanju ob njem, kot tudi tega, ker se je tu ljubezen med njima nekako izgubila, pri Debeljakovih pa je obstala/ostala.

»Od znotraj je še vedno isti človek. Ali s temi besedami mislijo kosti?«

Izjemno zanimiva knjiga, pravzaprav si ne predstavljamo doživetja nečesa podobnega. Še vedno nisem našla prave povezave med zgodbo prelevitve moža v žensko (kot pri Danskem dekletu) in zgodbo Krištofa Kolumba.

»Dandanes mi vse znane stvari nudijo tolažbo.«

Normalni ljudje

 Sally Rooney

Normal People

Čeprav precej ekstenzivna zgodba, me je povlekla v branje. Predvsem proti koncu, ker sem si skrivoma želela, da bi izmikajoča se usoda pripeljala do pravega konca.

O pestovanju prijetne misli. »Prijetno je bilo pestovati to misel.«

O deželi plačanih služb, ko delodajalec plačuje službene ure. »Tega časa nikoli več ne boš dobila nazaj, doda. Mislim, čas je nekaj stvarnega. /Tudi denar je stvaren./ Ampak čas je bolj stvaren. Čas je fizikalna zadeva, denar pa je samo družbeni konstrukt.«

O nepravi obleki. »Na Švedskem radi rečemo: Nobeno vreme ni slabo, samo obleka je slaba.«

O dogodkih brez energije. »Takrat je bilo Connelu žal, da se je odločil priti. Ves dogodek je bil zapet, šablonski, brez energije. Ni vedel, zakaj je sploh prišel.«

 

Devica, kraljica, vdova, prasica

Erica Johnson Debeljak

Virgin Wife Widow Whore

To je knjiga na katero sem v knjižnici čakala najdlje. Mislim, da vsaj pol leta. Začela sem kot 53 na čakalni listi in se zelo počasi približevala cilju. Pri drugih knjigah gre hitreje, verjetno imajo po več izvodov. Tu pa je šlo počasi, kot da imajo samo enega.  Knjigo pa sem čakala z velikim pričakovanjem. Ker sem želela na nek način sočutiti z Debeljakovo, kako je preživljala te težke čase. Ker mi je bilo blizu pisanje Aleša Debeljaka. In predvsem ker tudi jaz nisem verjela govoricam, da je življenje končal namenoma. Bila sem zgrožena, kako so ljudje poznavalci že takoj po vest o nesreči začeli širiti svojo resnico. Res neverjetno, kako kruti so ljudje, predvsem tisti, ki se imajo za bližnje prijatelje, znance. S kakšno pravico? Tudi, če bi bilo res kar so si domislili, zakaj ne pustijo ljudem njihovih intimnosti. Tako njega, kot njegove bližnje, da bi lahko žalovali v krogu svojih misli in občutkov.

Težko bi kaj dodala kratkima ocenama na platnici knjige. Res je tudi, kar piše Drakulićeva, da se tudi v modernih družbah pogled na vdove, ločenke, matere samohranilke ni kaj dosti spremenil. Ne samo družbe širše, ampak tudi ožjega kroga navideznih prijateljev in drugih puritancev.

Pisanje me je čustveno vpotegnilo, gotovo zaradi odkrito napisanega doživljanja iz prve roke. Močna zgodba. Najbolj neposredne so lahko zgodbe iz prve roke v času doživljanja. Neko posebno težo so prinesle tudi primerjave iz bibličnega, mitičnega in literarnega sveta.

Hvala avtorici za pogum!

Tokrat bo blog brez citatov, ker je knjigo treba prebrati v celoti, da razumemo njeno sporočilo. Morda samo tale, ki ni tako povezan s sporočilnim bistvom: »Vera brez dvoma nima smisla.«

P.S. Klub temu, da se slovenski prevod naslova rima, morda whore ne bi prevedla v prasico. Prasica ima še dodatno negativno konotacijo.