Klara in Sonce

Kazuo Ishiguro

Klara and the Sun. Znanstvena fantastika mi ni prav blizu, branje prej prinaša strahove za prihodnost sveta brez čustev, s popolnim nadzorom in življenjem v apokaliptičnih razmerah. Sicer sem že prebrala vsa Ishigurova dela, ki so prevedena v slovenščino. Pri njem mi branje še nekako gre. Čeprav je ideja, upodobljena v Ne zapusti me nikdar, grozljiva.

Tudi tale UP zgodba zapelje v svet, ki mi ni blizu. Nekje po prvi tretjini se v knjigi nakaže zaplet, ki pomaga pri vpletu v branje do konca.

Mačka gre na pot

Hiro Harikawa

Tabineko Ripóto. Zgodba kot jo pripoveduje mačka.

»Spominjamo se tistih, ki so prišli pred nami, in mislimo na tiste, ki bodo prišli za nami. Tako se bomo nekoč, nekje za obzorjem spet srečali z vsemi, ki so nam dragi.«

Film TheTraceling Cat Chronicles

Ona in on

Marc Levy

Elle et lui. Nekoliko lahkotnejše branje, tudi razplet se da predvidevati. Delček zgodbe me je spomnil na roman Josepha Kima Pod istim nebom.

Dialog o odločitvi za sproščeno življenje. »Važno je edinole to, da sprejmete odločitev,« ji je rekel. »Kakšno odločitev?« »Takšno, ki vam bo dopuščala, da boste živeli za ta trenutek, ne pa da se kar naprej sprašujete, kaj vam bo prinesla prihodnost.«

Podobno. »Gospodična!« »Ja?« se je ozrla. »Vsak dan šteje.«

Kar sem ljubil

Siri Hustved

What I loved. Kar zahtevno branje, ki bi ga brez pojasnil Barbare Jaki bilo teže brati. Potrebno je kar nekaj zbranosti, še bolj zaradi dejstva, da je knjiga razdeljena na dva dela, brez poglavij.

Siri Hustved me je sicer očarala že s Poletjem brez moških.

Recenzija Simona Popka na RTVSLO. 

Deziorientalka

Négar Djavadi

Désorientale. Pri avtobiografskih delih se čuti iskrenost lastne izkušnje, zgodba zaradi pristnosti pripovedi bralcu omogoči boljše doživljanje.

Občutenje tesnobe. »Od strahu sem izginjala v notranjost telesa.« »zapustila je tisti del sebe, ki je vseboval veselje in navdušenje, in s sabo odnesla samo potrt, tesnoben del, ki se je polagoma razširil na vse njeno bitje.« Tega si ne smemo dopustiti.

»Življenje v svetu, kjer so si vsi podobni, je gotovo zbujalo občutek miru/varnosti, tako kakor sprehod skozi borov gozd ali poslušanje Bachovih Goldbergovih variacij.« (290/291)