Mr Gwyn

Alessandro Baricco

Mr Gwyn. Po Svili in Trikrat ob zori si bodoči bralec predstavlja vse kaj drugega. Bolj zasanjano svilnato pisanje ali pa zgodbe, ki pripeljejo do absurda in vzbujajo nelagodje. Nenavadnost sicer vodi pisanje o Jasperju Gwynu, a prav to nudi zanimivo in duhovito izkušnjo bralcu. Na koncu preseneti celo z na nek način napetim razpletom, ki bralca sili, da knjige ne odloži vse do konca.

»Ko je začutil, da znova šibi, kar se je bil naučil prepoznavati, se je strahu izognil tako, da se je povsem osredotočil na tisoč majhnih nalog in jih domala manično izpolnil.«

»Žarela je v svoji brezciljni lepoti« Le kakšna naj bi to bila?

Tout commence par une interruption. (Paul Valerie)

Avgusta se vidiva

Gabriel Garcia Marquez

En agosto nos vemos. Besedilo sta našla njegova otroka in delo izdala posthumno. Govori o Ani Magdaleni Bach, ki je vsako leto avgusta odpotovala na bližnji otok, da bi obiskala grob svoje matere. In tam našla svoje avgustovske ljubimce. Knjiga se lepo bere kot vsa Marquezova dela.

Sladko novo življenje Darrell Kincaid

Catherine Robertson

The Sweet Second Life of Darrell Kincaid

Čeprav nekoliko lahkotnejše branje, se lepo bere. E-različico sem brala v premorih, ko nisem imela na voljo običajne knjige. Vizualno podobo likov so mi asociirale nekatere podobe nekaterih angleških filmskih igralcev, npr. Pierca Brosnana ali pa tistih iz Nothing Hilla.

»Nima se smisla obremenjevati s tem, kaj bo prinesla prihodnost,« je rekel, »zgodilo se bo v vsakem primeru. In tudi preteklosti ne moremo podoživeti. Torej nam ostane le sedanjost.«

Vegetarijanka

Han Kang

The Vegetarian. 채식주의자Precej posebna knjiga. Bere se lepo, mestoma spominja na Murakamija, morda zaradi občutka, da gre za nek skrivnosten, vzporeden svet, ki ga nakazuje dojemanje stvarnosti. Drugi del je še posebej zanimiv, ker nas popelje v razmišljanje umetnika, ki ustvarja. Tretjega, priznam, sem brala bolj po diagonali, ker me je odvračala zgodba osebe, ki je v središču zgodbe.

Posnet je bil tudi film.

Poštarica

Francesca Giannone

La portalettere. Knjiga, ki pritegne k branju. Dogaja se v južni Italiji, v Lizzanellu, preplet zapletene družinske zgodbe in vaškega okolja, obremenjenega s predsodki.

Un' ora sola ti vorrei v izvedbi Ornelle Vanoni

Grazio dei fiori,  Nilla Pizzi

»In mezzo a quelle rose ci sono tante spine
Memorie dolorose di chi ha voluto bene«

 

Enio Flaiano, Tempo di uccidere