Stvari ki jih ne narediva

 Andrés Neuman

Las cosas que non hacemos. Zares kratke zgodbe. Take je najlaže brati. Najhujši so romani z izjemno dolgimi poglavji. Tole pa gre.

Ujemi zajca

Lana Bastašić

Uhvati zeca. Mi je bil dober začetek, potem naprej morda preveč melanholično. In kar preveč naporen karakter Lejle. Morda sem zato nekje na sredi opustila branje. Muh napornih karakterjev, ki si šibkejšega vzamejo za tarčo, kar nekako ne prenašam z velikim veseljem. Kar v nekaj branih knjigah sem jih zasledila v zadnjem času. Morda se avtorji s pisanjem o tem želijo otresti bremen takšnih odnosov.

Na začetku knjige je uporabljen citat iz Alice v čudežni deželi Lewisa Carola.

»Lahko vam pripovedujem o svojih prigodah – od današnjega jutra jutra dalje,« je plaho odgovorila Alica. »Da bi vam pripovedovala o včerajšnjih, pa nima smisla, ker sem bila druga oseba.«

»Razloži to,« je rekla Navidezna želva.

»Ne, ne, najprej o dogodivščinah!« je neučakano zaklical krilati lev.

»Razlaganje vedno vzame toliko časa.«

Knjiga iluzij

 Paul Auster

The book of illusions. Značilno Austerjevo pisanje zavito v skrivnostno zgodbo preučevalca del režiserja nemega filma. Austerjev način pisanja je prepleten z asociacijo na Hitchkokove filme, delno pa mi je ob branju v misli prihajal vtis filma Jeana-Luca Godarda Mépris, snemanem po zgodbi romana Alberta Moravie.

»Človek nima enega samega in istega življenja. Veliko življenj ima, drugo ob drugem, in zato je nesrečen.« Chateaubriand

Limonova miza

 Julian Barnes

The Lemon Table: Short stories. Sem se trudila z branjem, a tok besed ni pritegnil globoke pozornosti. Njegova romana Prerekanja in Ljubezen etc. sta mi bolj ležala.

Zanimiva situacija s pojmom posmeha. »Obžaloval je svoj posmeh. Nekoč je njegov učitelj povedal učencem, da je posmeh moralna šibkost.«

Hiša v Ulici Mango

Sandra Cineros

The House on Mango Street.

V letošnjem projektu Mesto bere so na vrsti kratke zgodbe. Te mi niso najbolj ležale. Bolj kratke ekspresije kot zgodbe.

Deseti december

 George Saunders

Tenth of December. Kratke zgodbe. Prvih nekaj stavkov v prvi zgodbi je dalo upanje, da bo zanimiva zgodba, a nadaljevanje ni upravičilo pričakovanja. Nekako mi ne ustrezajo (prazni) dialogi brez dobre povezave z zgodbo, ki pritegne.

»Tri dni pred svojim petnajstim rojstnim dnem je Alison Pope zastala na vrhu stopnic. Recimo, da bi bilo stopnišče marmorno. Recimo, da bi sestopala in bi se vse glave v dvorani zasukale.«

Brodnik

Tanja Tuma

Res veliko zbranega o Lavoslavu Schwentnerju in pomembnih piscih tistega časa, katerih dela je izdajal. Stil pisanja zgodbe me je malo asociiral na Cankarja, Bartola in morda tudi Jančarja v To noč sem jo videl. Zanimiv je tudi zbran slikovni material na koncu knjige.