Srečni ljudje berejo in pijejo kavo

Agnès Martin-Lugand

Les gens heureux lisent et boivent du café

Enostavna knjiga, sicer s težjim vsebinskim ozadjem. Se lepo bere in ponese v atmosfero irske vasice.

The dogs days are over, Florence and the machine, nisem poznala, pesem pa ne pričara vzdušja ob branju knjige.

Na boljše

Damjana Bakarič

Takšne knjige rabimo, ne pa ukalupljenih tipa ameriških priročnikov. Občudujem pisateljico tudi zaradi tega, kako je zapisala svojo izkušnjo. Optimistično, prepričljivo in polno energije.

Ravno v teh dneh sem se spet srečala s filmom Kitajska sestavljanka (nadaljevanjem Spanish apartmenta), kjer je v nekem trenutku govora o Schopenhauerjevi primerjavi življenja z vezenjem. Prva polovica je kakor zgornja stran gobelina, kjer vse niti lepo oblikujejo sliko, druga pa kakor spodnja, kjer se vidi vse vozle in prepletene niti.

Skrivnostne solidarnosti

Pascal Quignard

Les Solidarités mystérieuses. 

Melanholija v Bretaniji. Sicer lahkoten stil pisanja, takšen, ki ti pričara ležernost atmosfere ob zahodni morski obali, z malo meglice in obteženim zimskim vremenom. Tudi čitljiv font črnih črk z večjimi presledki med vrsticami na beli podlagi deluje lahkotno. Vsebina pisanja pa je življenjsko zahtevna. 

Več o vsebini ne bi, zapišem še zanimiv odlomek:

"Ženske od moških ne pričakujejo hiš, v katerih bi se ob njih dolgočasile in starale.

Ženske potrebujejo moške, da v njih potolažijo nekaj nerazložljivega."

Moja mama je v branju knjige uživala. Zapisala je »Dobra knjiga, ki jo bereš z užitkom in vživljanjem v situacije in junake zgodbe.«